Izračunaj strošek obnove kopalnice

Sistemske rešitve, potek gradnje in detajli:

Osnovni podatki in informacije o obnovi kopalnice:

1.1 Postavitev elementov

Največkrat pa je potrebno pri prenovi zamenjati kompletno podometno vodovodno in električno inštalacijo. Pred menjavo inštalacije je potrebno predvideti, kje bodo na novo stali vgradni elementi.

Raznovrstna ponudba na trgu je dokaj pestra, kar je najpogosteje še dodaten razlog težke odločitve za izbiro. Dobra ponudba na trgu ter dober projekt, lahko zadovolji še tako zahtevno stranko in reši vsako prostorsko stisko.

Smiselno je uporabljati izključno visoko kakovostne materiale in s tem dodatno izboljšati uporabo, kakor tudi življenjsko dobo. Vendar pa pogosto ne štejejo le tehnične lastnosti. Počutje v kopalnici postaja iz dneva v dan vse pomembnejše za vsakega posameznika.

Lepa in urejena kopalnica je pogosto vir našega vsakdanjega življenjskega zadovoljstva. V njej preživimo proste trenutke, kjer najdemo čas za sprostitev, umiritev duševnega počutja po napornem delu ali raznih drugih aktivnostih.

Enostavno rečeno, prostor naj bo udoben, nameščeni elementi in oprema kopalnice morajo biti estetski, enostavni za vzdrževanje osebne higiene ter trpežni in varni, nuditi pa zadostno potrebo intime. Dobro počutje v kopalnici je v veliki meri odvisno tudi od namestitve opreme in prostora za gibanje. Slika prikazuje minimalne odmike med elementi, ki zagotavljajo nemoteno gibanje.

Slika -  namestitev sanitarnih elementov za nemoteno gibanje

Materiali, ki jih vgradimo v kopalnico, morajo biti odporni na vlago, kemikalije, razne maščobe, prijetni na dotik in predvsem nedrsni. Za tla in stene najpogosteje uporabljamo keramične ploščice. Te so na steni tesno povezane s sanitarnimi napeljavami. Stene v kopalnici običajno oblagamo z njimi od tal do stropa.

V kolikor želimo imeti natančno izvedbo, moramo inštalacije prilagoditi njihovi velikosti. Vse priključke pa narediti na mrežo ploščic. To pomeni, da je potrebno sanitarne elemente in drugo opremo namestiti z njihovo osjo, na stik med ploščicami ali pa na sredino. Priključki na cevi naj bodo v križišču stikov, v sredini ploščice ali na sredini dolžine stika. Priključke, ki pa odstopajo od mreže ploščic, naredimo tako, da so simetrični na stike ali sredino ploščic.

1.2 Tenke stene

Velikokrat pri izdelavi kopalnice, predvsem pri sanacijah, ne moremo izvesti reg za cevno instalacijo. Najpogosteje nastane problem pri tankih stenah v kate nre je nemogoče vgraditi odtočne cevi. Velikokrat tudi gradbeno tehnični pogoji ne dovoljujejo izsekavanja reg, v že zgrajenih stenah. V takšnih primer se najpogosteje odločimo, da cevi položimo na zid, sanitarne elemente pa namestimo na jekleno nosilno konstrukcijo. Prednost takšne namestitve ni samo v tem, da ni potrebno izsekavati reg in je delo enostavno, ampak tudi v tem, da so lahko predelne stene tanjše. Slika prikazuje namestitev sanitarnih elementov in oblogo, ki skrije inštalacijo in nosilce elementov.

Slika  -  Shematski prikaz namestitev sanitarnih elementov

1.3 Potreben prostor okoli elementov

Pogost razlog za nezadovoljivo počutje v kopalnicah je neustrezna namestitev sanitarnih elementov, ki je, v veliki meri, odvisna od pravilnih razmikov med sanitarnimi elementi. Zato je prav, da se pri nameščanju sanitarnih elementov držimo določenih odmikov med elementi, minimalnih površin gibanja in stranskega odmika sanitarnega elementa. Mere stranskega odmika so prikazane na sliki.

Slika - Stranski odmiki od sanitarnih elementov

 1.4 Priporočene mere za namestitev posameznega sanitarnega elementa

Osnovna funkcija vsake kopalnice je osebna higiena njenih uporabnikov in relaksacija vsega organizma, tako fizično kot psihično. Za namestitev sanitarne opreme niso važne samo mere prostora, upoštevati je potrebno tudi tehnične možnosti za napeljavo. Priporoča se namestitev straniščne školjke čim bližje vertikalni odtočni cevi. Horizontalna odtočna cev premera Ø 100 mm, naj bo krajša od enega do dveh metrov. Še vedno pa velja za enodružinsko hišo pravilo, da je načrt za vodovodno instalacijo dober, če ima eno oziroma le dve vertikalni odvodni cevi. V nadaljevanju so prikazane slike z ustreznimi merami za namestitev posameznih sanitarnih elementov.

1.5 Umivalnik

Oblika umivalnika in izvedba priključka umivalnika je odvisna od posameznega proizvajalca sanitarne opreme. Običajno tako, kot tudi drugo sanitarno opremo, postavljamo umivalnik na steno, obloženo s keramičnimi ploščicami. Delimo jih na vgradne in samostoječe. Običajno imajo umivalniki za vgradnjo armature predvideno eno ali tri odprtine.

V kolikor vgradimo umivalnik na steno, ki je obdana s ploščicami, zarišemo s svinčnikom sredino in zgornji rob umivalnika.  Zgornji rob naj ne bo neposredno na stiku med ploščicami, bolje je, da vodoravni stik prekrijemo. Višina zgornjega roba umivalnika je odvisna od uporabnika. Na sliki so prikazane mere za namestitev umivalnika.

Slika - Mere za vgradnjo umivalnika

K sliki: Potrebna višina za namestitev roba umivalnika

1.6 Bide

Standardna mera za višino stoječih bidejev znaša od 360 do 400 mm in za visečega 400 mm. V sedanjem času se viseči bideji vgrajujejo večinoma na trdne jeklene konzole različnih proizvajalcev. Odtočni ventil vgradimo natanko tako kot pri umivalniku. Pri tem vgradimo tudi cevno smradno zaporo Ø 32 mm. Odtok priključimo na Ø 40 mm odtočno cev, v kateri je tesnilna  gumijasta spojka. Odtok je na sredini bideja in 90 do 140 mm nad tlemi. Slika prikazana vgradnja stoječega in stenskega visečega bideja z ustreznimi merami.

Slika - Bide, stenski viseči

Slika - Zidni viseči bide

1.7 Kopalna kad

Izbira in namestitev kopalne kadi sta večinoma odvisni od velikosti kopalnice. Najpogosteje se kopalno kad namesti ob steno, vse pogosteje pa se vgrajujejo kot prosto stoječa kopalna kad. Kopalne in tuš kadi so narejene iz akrila, ki so lahko naslednjih oblik: klasično ovalne, okrogle, kotne, sedežne (za manjše kopalnice) ali ergonomsko oblikovane z naslonom za roke in sediščem.

Pri vgradnji kopalne kadi, najprej pripravimo podstavek, ki je lahko izdelan iz kovinskega ogrodja ali plino betona(siporeks), na katerem leži kad popolnoma vodoravno. Kopalno kad pritrdimo na steno s posebnimi kljukami. Med rob kadi in steno vložimo za zvočno izolacijo gumijasti profil, zgornji rob tega profila odrežemo pri polaganju keramičnih ploščic. Nastali vidni del stika pa zatesnimo s silikonskim kitom. Možna je tudi vgradnja v stropno konstrukcijo. V takšnem primeru je odtok  pod stropom in ga vidimo s spodnje strani, zato vgrajujemo kopalne kadi na tak način le v pritličju.

Višina zgornjega roba kadi je odvisna od možnosti izvedbe odtoka in seveda od  želje, glede vstopa in izstopa iz kadi. V kolikor so keramične ploščice ob tleh visoke 100 mm, ostale pa, na primer 150 x 150 mm, je lahko višina zgornjega roba kadi okoli 560 mm. Če pa ni roba ob tleh, pa znaša ta višina okoli 456 mm oziroma 610 mm. Slika prikazuje različne oblike kopalnih kadi in vgradne mere.

Slika - Razne oblike kopalnih kadi

K sliki: Razne oblike kopalnih kadi in mere za vgradnjo

Armaturo za kopalno kad običajno montiramo na steno na dvoje ½« kolen z osno razdaljo 153 mm, razliko v merah izravnavamo z dvema S-kosoma. Prho priključimo z gibljivo cevjo na armaturo, ki jo pritrdimo na drog, običajno je v vertikalni smeri premakljiva.

1.8 Kad za prhanje

Za prhanje porabimo veliko manjšo količino vode in energije za ogrevanje vode kot pri kopanju v kopalni kadi. Prhanje je prav tako poživljajoče kot kopanje v kopalni kadi. Predpogoj pa je vsekakor dober pritisk v vodni instalaciji in možnost nastavitev pršne glave. Pravzaprav je to zelo ekonomičen način umivanja, za nekatere pa tudi najprimernejši.Za prhanje uporabimo v petih minutah od 40 do 60 litrov vode, segrete na približno 40 ^oC. Za kopanje v kopalni kadi je poraba vode tudi do trikrat večja.  Na sliki, sta prikazana primera vgradnje in mere za kad pravokotne in polokrogle oblike.

Slika -  Standardna oblik

K sliki vgradnja pršne kadi standardne oblike

Slika-  Polkrožna oblika

K sliki, za vgradnjo pršne kadi polkrožne oblike

Za prhanje najpogosteje vgrajujemo naslednje vrste kadi:

-          Visoka kad, ki meri v globino od 150 do 280 mm in se v njej lahko prhajo tudi otroci,

-          Nizka kad meri v globino do 50 mm in jo vgradimo v tla, kjer je zgornji rob kadi poravnan s tlakom;

-          Pri prhi brez kadi, so tla nagnjena proti talnemu izpustu. Tako izdelano stojišče za prho se ne razlikuje od poda in ga sploh ne opazimo.

-          Zelo pomembno je, da je padec tal proti odtoku v tuš kabini, kjer so tla obložena s keramiko, izveden pravilno, še pred prihodom polagalca ploščic, saj nam bo samo tako zagotovljen dober odtok vode s tal.

1.9 Straniščna školjka

Nedvomno velja straniščna školjka za enega od najbolj nepogrešljivih sanitarnih elementov, v vsakem sodobnem stanovanju. Sestoji  iz straniščne školjke in kotlička za vodo. Kotliček za vodo, za splakovanje straniščne školjke, je postavljen za školjko ali vgrajen podometno. Prednost nizkih in vgrajenih izplakovalnikov je, da so tišji in primerni tudi za stranišča pod oknom ali pod nižjim poševnim stropom. Prednost vzidanega kotlička je tudi lažje čiščenje.

Slika- Straniščna školjka, stoječa

K sliki: vgradne mere za stensko visečo in stoječo straniščno školjko

Straniščno školjko lahko, podobno kot bide, namestimo na tleh ali pa jo pritrdimo na steno. Stoječo školjko pritrdimo v tla z dvema ali štirimi medeninastimi vijaki 8 x 60 mm.

Visečo stensko školjko pritrdimo na zid z dvema vijakoma 12 x 140  ali 16 x 160 mm. Debelina stene mora znašati minimalno 12 cm. V kolikor je stena tanjša, uporabimo jekleno nosilno konstrukcijo. Prednost, na steno fiksirane sanitarne keramike je predvsem lažje čiščenje tal. Tudi čiščenje sanitarnih elementov je veliko lažje, saj nimajo vidnih cevi.

Straniščne školjke imajo tudi različne izvedbe priključkov za priklop na odtočne cevi, in sicer:

-          Vertikalni odtok s priključnim lokom

-          Pri majhnem odmiku od stene lahko uporabimo dva loka 45 ^o

-          Priključek z vodoravno cevjo

-          Če so v isti etaži tudi drugi priključki na isto odtočno cev, moramo priključek znižati za 100 mm

-          Za priklop z dolgim lokom 22 ^o.

Straniščni komplet sestoji iz straniščne školjke in kotlička za vodo. Kotliček za vodo, za splakovanje straniščne školjke, je lahko obešen pod stropom, nizko postavljen za školjko ali vgrajen v podometni izvedbi.

2.0 Komfortna straniščna naprava

V luksuzno opremljenih stanovanjih, domovih za ostarele, bolnišnicah itn., je zaslediti vedno več komfortnih stranišč, ki so opremljeni s tušem na toplo vodo, vgrajenim ogrevalnikom vode, toplim fenom in odsesavanjem smradu iz školjke. Aparat ima dve šobi za tuš, za analno oziroma vaginalno tuširanje in masažo. Med uporabo se smrad sproti odsesava, (poz. 1, slika). S pritiskom na gumb se iz ohišja školjke samodejno izvleče ročka, z vgrajeno prho, ki pod straniščnim sedežem, s pomočjo ogretega vodnega curka, poskrbi za očiščenje ter blago masažo (2). Po uporabi se ročka za prho zapelje nazaj, v svoj zaščitni položaj in se z zaščitnim protibakterijskim sredstvom samostojno očisti. Nato sledi sušenje s toplim zrakom (3).

Slika - komfortna straniščna naprava

Zaradi takšnega izpiranja in sušenja, uporaba toaletnega papirja ni potrebna. Na voljo so stenski in talni modeli, z nadgrajenim vodnim izplakovalnikom (proizvod Geberit »Balena«). Višina sedeža je med 40 in 48 cm. Za pripravo tople vode in pihanje toplega zraka je potreben priključek z 230 V.

K sliki št.: Vgradne mere za komfortno stranišče Geberit »Balena«

Smradna zapora je že vgrajena v školjki. Keramični nastavek za odtok je Ø 100 do 110. Priključimo ga lahko neposredno na objemko 100 mm odtočne cevi. Rob objemke naj bo poravnan s keramičnimi ploščicami ali pa naj jih presega največ 35 mm.

2.1 Pisoar

Pisoarji so se v preteklosti vgrajevali izključno v šolah, gostinskih lokalih, industriji, javnih straniščih itn. V sedanjosti pa jih vse več vgrajujejo tudi v stanovanjske objekte. V primerjavi s straniščem, je pisoar bolj ekonomičen glede prostora in porabe vode.

Za vgradnjo v stanovanjskih objektih najpogosteje uporabljamo zidne viseče pisoarje, izdelane iz keramike in opremljene s pokrovom

Slika - Zidni pisoar

K sliki: Vgradne mere za pisoar

Vgradna višina in odmiki za gibanja so določeni po DIN 18 022.  Višina za vgradnjo zidnega pisoarja je odvisna od kroga uporabnikov. Vgradne mere za zidni pisoar so prikazane na sliki.  Če izvajamo instalacijska dela s pomočjo jeklenih vgradnih elementov, je potrebno le te prilagoditi v skladu z merami proizvajalcev sanitarne keramike!

Članek izdelal Ivo Klevže

2.2 Kopalnica svetila zaščita

V nadaljevanju je vodnik, ki vam pomaga razumeti katera in kakšna svetila izbrati ter kam jih namestiti v kopalnici glede na stopnjo zaščite. Pomembno! To ni priročnik za montažo! Pri montaži je potrebno upoštevati zakonske predpise in uredbo IEE! Če ste v dvomih se obrnite na usposobljenega električarja.«

Najprej je pomembno razumeti stopnjo (oznako) IP zaščite, ki je dodeljena vsaki svetilki in ostalim električnim napravam. IP stopnja zaščite je kratica za "zaščito pred vdorom" in ji vedno sledit dva znaka oziroma številki, ki označujeta nivo zaščite, zato je pomembno, da izberete opremo s pravilno stopnjo IP zaščite.

Spodnji slika prikazuje, da je kopalnica razdeljena na tri cone: 1, 2 in 3.

Cona 0, območje znotraj kadi ali prhe. Svetila v tem območju morajo biti nizke napetosti (največ 12V) in s stopnjo zaščite vsaj IP67.

Cona 1 je prostor nad kadjo do višine 2.25 m od tal. V tem območju je potrebno izbrati svetila s stopnjo zaščite vsaj IP44. Svetila morajo biti varovana z zaščitnim stikalom na diferenčni tok 240V 30mA (FI stikalo).

Cona 2 je območje razteza 0,6 m izven oboda kadi do višine 2,25 od tal. V tem območju je potrebno izbrati svetila s stopnjo zaščite vsaj IP44. Upoštevajte tudi območje v polmeru 60 cm od vsake pipe umivalnika za cono 2.

Cona 3 je kjerkoli zunaj con 0, 1 in 2 (za katere veljajo posebne omejitve) in kjer ni verjetnost vodnega curka. Cona 3 ne zahteva posebne stopnje IP zaščite.

Poleg zgoraj navedenega je potrebno upoštevati, če obstaja verjetnost curkov vode, ki se uporabljajo za čiščenje v conah 1, 2 in 3,  morajo vse vgrajene električne naprave ustrezati stopnji zaščite najmanj IP65.

2.3 Talno ogrevanje

Radi imamo tople kopalnice, zato priporočamo, da v projekt prenove vključite tudi talno ogrevanje. V primeru, da se adaptira samo kopalnica in tlakov ni možno menjati ter poglabljati vam priporočamo, da na tla pod ploščicami vgradite termostatski električni grelni kabel, ki je na razpolago v rolah ali pritrjen na mreži, ki omogoča enostavno polaganje. Debelina grelne mreže je izredno tenka in bistveno ne vpliva na višino talne površine. Z grelno mrežo se v kopalnicah navadno prekrijejo samo pohodne površine.

2.4 Priprava stene

Po zamenjavi vseh podometnih sistemov pa je potrebno za polaganje ploščic ustrezno pripraviti talne in stenske površine. V kolikor so se odstranile stare ploščice je potrebno površine izravnati z ustreznimi stenskimi ali talnimi izravnalnimi masami, kot so Nivoplan ali Nivorapid (kliknite za ogled podrobnosti ) proizvajalca Mapei.

2.5 Hidroizolacija

Sledi postopek hidroizolacije, ki je zelo pomembna v predelih, ki so podvrženi vodnim vplivom. To so stene tuš kabin, kopalnih kadi, pri umivalnikih, bidejih in talne površine.

Pri lepljenju ploščic in mozaikov je potrebno upoštevati tehnična navodila proizvajalcev. V kolikor je na tleh talno ogrevanj, je potrebno uporabiti elastično lepilo 

2.6 Slim ali tenke keramične ploščice

V kolikor prenovo ne pogojuje dotrajana podometna inštalacija in ste si kopalnico enostavno želeli samo osvežiti z novimi modnimi ploščicami, ter pri tem v njej ne bi želeli imeti prevelik gradbeni poseg, se lahko uporabijo izredno tanke stenske in talne ploščice,

debeline 4 – 5 mm,

katere lahko položite tudi preko starih ploščic. Take ploščice so kljub svoji debelini in krhkemu videzu   izredno kvalitetne in trdne, pomembno je le, da so stare ploščice trdno prilepljene na podlago in da je njihova površina ravna. Z uporabo tankih ploščic po sistemu lepljenja »ploščica na ploščico« lahko svojo kopalnico prenovite na hiter in enostaven način.

2.7 Fugirna masa

Za fugiranje ploščic je na voljo velika barvna paleta fugirnih mas, priporočamo pa uporabo Kerapoxy fugirne mase, ki je neporozna in omogoča lažje čiščenje fug. Pri njeni uporabi morajo biti fugi debele najmanj 3 mm.

Izbor fugirne mase

2.8 Kitanje stikov

Na vseh stikih med tlemi in stenami je potrebno fuge zatesniti z elastično tesnilo maso, kot npr. Mapesil AC silikonskim kitom.

Po opravljenih gradbenih delih sledi montaža opreme, ki mora slediti navodilom za montažo, ki so priložena v embalaži. S tem lahko že na začetku veliko pripomoremo k temu, da bo nadaljnja uporaba tuš kabin, kopalniških omaric, splakovalnih kotličkov, vodovodnih armatur in ostalih elementov potekala nemoteno in čim dlje. V kolikor nove vodovodne cevi niso čiste, lahko umazanija z vodo priteče v kartušo vodovodne baterije , kar lahko povzroči, da le-ta poči.

V kolikor se projekt prenove kopalnice naredi strokovno, s kvalitetnimi materiali in trendovsko opremo, bo le-ta še veliko let služila svojemu namenu in vašemu udobju.